Zanimivosti


Človeška ribica


Znamenita človeška ribica, simbol slovenske favne in naravne dediščine, je svetovna zoološka redkost, endemit dinarskega kraškega podzemlja, dvoživka, edini jamski vretenčar v Evropi, ki meri v dolžino 25 do 30 cm, je največja jamska žival na svetu.

Telo ima kačasto z dvema paroma dribnih nog s po tremi prstki na sprednjem in po dvema na zadnjem paru. Ustna odprtina je majhna, v ustih pa so drobni zobki. Diha z zunanjimi škrgami. Ima tudi preprosta pljuča. Oči ima preraščene s kožo, zato je slepa. Koža brez temnega pigmenta je zaradi krvi, ki presesava skoznjo, rahlo rožnata ( barva človeške polti - zato ima ime človeška ribica). Za svetlobo je občutljivo vse telo. Svojevrstno je razvito notranje uho, ki je hkrati ravnotežni in slušni organ. Brez hrane lahko živi več let. V laboratoriju leže jajca ( do 70 s premerom okoli 12 mm). Embrionalni razvoj - odvisno od temparature vode - od 3 do 5 mesecev, postembrionalni pa 130 dni. Znanih je nekaj primerov živorodnosti ( dva precej razvita mladiča). Spolno dozori v podobi ličinke po 14 letih. Živi do 100 let v podzemeljskih vodah.

Belo ali človeško ribo, kot žival, ki jo narasla voda včasih vrže iz podzemlja, so že davno poznali domačini okrog Stične. Nedoločno jo omenjata J. V. Valvasor (Slava vojvodine Kranjske, 1689) kot zmajevega mladiča in F. A. Steinberg (1761) iz Malnov pri Planini kot štirinožno belo ribo, ki cvili. Človeško ribico je leta 1768 prvi opisal J. N. Laurenti in jo poimenoval Proteus anguinus.

Krška jama je ena zgodnejših lokalitet človeške ribice, saj so jo odkrili že sredi 19. stoletja.


Vodnjak Gabrovčec


Na pobudo gospe Pekolj Tončke in Danice Petrič smo se s skupnimi močni zavzeli, da bi ponovno zaživel vodnjak Gabrovčec. Našo idejo so podprli vaščani Gabrovčeca, Občina Ivančna Gorica, Turistična zveza Ivančna Gorica, Srednja šola Josip Jurčič, Krajevna skupnost Krka, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Jamarski klub Krka, Društvo Festival Krka in Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica.

Zaradi propadanja vodnjakov, ki tonejo v pozabo, ima ohranjeni vodnjak v vasi Gabrovčec pri Krki kulturno in zgodovinsko vrednost, saj priča o nekdanjem načinu oskrbe tu živečih prebivalcev z vodo, hkrati pa predstavlja del naše bogate kulturne dediščine. Zaradi svoje pričevalnosti in spomeniško varstvenih kvalitet zasluži vodnjak pozornost ne samo lokalne skupnosti temveč tudi širše javnosti. Rekonstrukcija vodnjaka in njegova oživitev je bistvenega pomena tudi zaradi ohranjanja vodnega vira na tem mestu, saj je voda Gabrovškega studenca del velikega porečja Krke, ki je iz dneva v dan bolj ogrožena. Zato smo se v TD Krka odločili in izvedli uspešno akcijo, ter vodnjak usposobili, da je edini delujoči tega tipa v Sloveniji leta 2009. Uredili smo tudi njegovo okolico.

 

Kratek opis poteka obnove:

  • Čiščenje vodnjaka in odstranitev kamnov ter smeti leta 2008
  • Odstranitev kovinske konstrukcije, peskanje in varjenje obodne pločevine 2008
  • Barvanje kovinske konstrukcije 2008
  • Sestanki z restavratorji in prošnje za njihovo sodelovanje pri izdelavi mehanizma
  • Ker se z restavaratorji nismo mogli dogovoriti, smo k sodelovanju povabili gospoda Iztoka Pečavarja, strojnega inženirja, kateremu je izdelava mehanizma predstavljala izziv 2008
  • Pozimi leta 2008 je bila konstrukcija že pripravljena za postavitev
  • Gradbena dela je prevzelo podjetje Kotoris in jih zaključilo spomladi leta 2009
  • Takoj smo začeli z obnovo »škarpe« okoli vodnjaka in z izdelavo tlakovane vozne poti med vodnjakom in periščem.
  • 15. 5. 2009 smo se povezali z OŠ Stična PŠ Krka za izvedbo programa ob otvoritvi vodnjaka
  • 26. 5. 2009 smo postavili kovinsko konstrukcijo in prvič preizkusili delovanje mehanizma
  • 27.05.2009 montaža vratc na vodnjaku in pri izteku vode v perišče in napajališče
  • v soboto, 30.05.2009 smo v sodelovanju z Jamarskim društvom Krka, Krajevno skupnostjo Krka in vaščani Gabrovčeca izvedli čistilno akcijo okolice vodnjaka, postavili klop in mizo in zasadili nekaj dreves.
Danes, ko je vodnjak obnovljen in njegova okolica urejena, je naš kraj dobil novo izletniško točko– počivališče, kjer bodo ljudje lahko uživali ob čisti, hladni izvirski vodi, hkrati pa videli, kako so ljudje včasih živeli. Vas Gabrovčec pa je z ureditvijo vodnjaka in njegove okolice pridobila lep prostor za družabna srečanja. Vodnjak je zanimiv tudi kot učna pot, saj smo se v letu 2007 povezali s Srednjo šolo Josip Jurčič, ki so izrazili željo, da se obnovi in da bodo v okviru zgodovinskega in geografskega dela uporabili in predstavili mlajšim generacijam kako so se včasih oskrbovali z vodo. Z enakim namenom smo pritegnili tudi Osnovno šolo Krka.

Poleg tega potekajo mimo vodnjaka tudi kolesarske poti.

Podružnična osnovna šola na Krki


Na robu starega vaškega jedra, stoji poslopje, ki je bilo še ne dolgo nazaj namenjeno delovanju Osnovi šoli na Kri, kjer se je pouk izvajal od leta 1809 pa do leta 2011, torej kar 202 leti. V šolo na Krki je v letih 1851 do 1855 hodil tudi pisatelj Josip Jurčič.

 

Od leta 2012 pa se bo to poslopje uporabljalo za informativno-turistično pisarno na Krki, nudi prostore za delavnice, ki se odvijajo pod okriljem TD Krka,ter prostore Jamarskemu klubu Krka in Društvu Festival Krka.

Cerkev sv. Kozme in Damijana


CERKEV SV. Kozme IN DamijanaZelo verjetno je, da je na mestu današnje krške cerkve stalo pogansko svetišče, ki je bilo pozneje spremenjeno v krščansko cerkev in okoli leta 525 posvečeno sv. Kozmi in Damjanu. Glanerji, nasledniki krških gospodov, so leta 1444 na Krki sezidali kapelo sv. Jurij in ustanovili kaplanijo. Lata 1395 je bila župnija Šentvid pri Stični z vsemi vikariati in podružnicami, med katerimi je spadala tudi Krka, podarjena stiškemu samostanu. Krška župnija je bila ustanovljena 1657.

V 18. stoletju je bila Krka najbolj sloveča božja pot na Kranjskem. Ljudje so romali predvsem ob veliki noči in ob binkoštih. Za vso množico ljudi, ki je prihajala na Krko od vsepovsod je postala stara cerkev seveda pretesna, zato so jo leta 1707 začeli predelovati. Sedaj je v cerkvi sedem zidanih oltarjev, postavljen je še hrastov oltar, obrnjen k ljudstvu. Je najpomembnejša baročna stavba iz srede 18. stol. na Dolenjskem in je kot kulturni spomenik visoke vrednosti tudi zaščitena. Krška cerkev ima velik baročni oltar s kipi apostolov Petra in Pavla, v tronu pa sv. Kozma in Damjana.
Pred tronom je slika sv. Kozma in Damjana, ki jo je narisal Matevž Langus leta 1851. Notranjost cerkve je poslikal slikar Janez Moro iz Furlanije. Arhiv krške župnije hrani precej dragocenega zgodovinskega gradiva. Rojstno-krstne knjige segajo do leta 1676, mrliške do 1734 in poročne do 1770. Ohranjenih je 19 zvezkov urbarskih zapisnikov od 1618 do 1846. Prav tako so ohranjeni zapisi o ozdravljenih in uslišanih na Krki od leta 1646 do 1784 v latinščini ali nemščini, en sam zapis je v slovenščini na listku, ki se je ohranil v knjigi iz leta 1747.


Korinj


KorinjS Krke pelje pot do vasice Veliki Korinj na pobočju Ciganovega vrha, kjer se nahaja pomembno arheološko najdišče. Tu so razvaline stare cerkve svetega Jurija in poznoantična urtdba, katere najdbe segajo v čas kulture žarnih grobišč okrog leta 1000 pred Kristusom.

Anton Hribar – rojen 12.1.1864 na Malem Korinju, je bil v župnika posvečen 23.7.1891. Kot duhovnik je služboval 62 let po raznih župnijah po Sloveniji. V župniji Zali log je preživel 40 let svojega življenja. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan na Hrvaško. Od tam pa se je vrnil na Korinj. Zaslovel je kot ljudski pesnik in dober dušni pastir. Njegove pesmi so zbrane v pesniški zbirki “Popevčice milemu narodu”. Umrl je 30.9.1953 v Zalem logu in je tam tudi pokopan.

Spomenik poslednjih žrtev italijanskih in slovenskih partizanov padlih v boju za svobodo narodov, Veliki Korinj - Ambrus, oktober 1944- 1984.




Grad Vrhkrka


Grad VrhkrkaNad izvirom Poltarice je stal že leta 1054 Krški grad, mogočen in temu primerno prilično utrjen. Okoli njega je bilo obzidje z okroglimi stolpiči, glavni stopl pa je bil na južni strani. Slika gradu se ni ohranila. Ohranjena je le skica, ki jo je naredil stiški menih, seveda s svinčnikom. Krški grofje so imeli svoja posestva na Selah, Vrheh, Hinjah in Bojanjem vrhu. Zemlja pa je bila njihova tudi na desnam bregu Krka in sicer vse do Lipovke.

Grad se je imenoval Obergurck, to pomeni »Vrhkrka«. Gospodar pa se je imenoval Heer von Obergurch – gospod s Vrhkrke.

Grad je bil last rodovine Habsburžanov, ki so zaradi svojega uglednega položaja v tedenjem političnem življenju imeli nadzor tudi nad bivšo Rimsko cesto, ki je potekala severno od gradu, nato po pobočju nad Malim Vidmom, preko Brinja, Velikih Les, Marinče vasi, Valične vasi in Žužemberka. O njihovi mogočnosti priča tudi njihov lastni grb, ki je ohranjen na Ljubljanskem gradu.

Nekaj svoje zemlje so Krški grofje že v 11. stoletju poklonili cerkvi. Ta dar se je imenoval Widmung, zato se je kraj začel imenovati Videm, kar pomeni dar cerkvi.

Grad je leta 1437 porušil Celjski vazar grof Vitrovec, ker je tedanji lastnik podpiral Habsburžane v boju za avstrijski prestol, vendar so ga delno obnovili. Grad in njegovo imetje so imeli nekaj časa v lasti višnjegorski grofje, vendar je leta 1461 ob ustanovitvi ljubljanske škofije vse imetje prešlo pod oblast Oglejskih patriarhov, ki so bili že tako lastniki večine krških posestev.

Leta 1696 se v krških matrikah omenja oskrbnik Janer Peer in žena Kordula. Stal je še »grad« in za en grunt zemlje. Pri gradu so bile kmečke hiše: Gorenjca, Zadela, Andrejkata, Hočevarja, Jerička, Štoja in mlinarja Anžeta.

Kraj imenujejo ljudje »Pri gradu«. Grad sam pa so imenovali »gradiček«, ker ni bil več grad v pravem pomenu besed. Ko pa so dajali leta 1771 hišne številke in imena krajem, so kraj imenovali Gradiček.

Ljudje pa še danes pravijo »Pri gradu«, kar tudi spominja, da je bil tu nekoč mogočni grad, kateremu se mora župnija Krka zahvaliti za svoj obstoj.

Leta 1738 sta oskrbnika Teofil Dietrich in žena Marjeta. Oba oskrbnika Janez Peer in Teofil Dietrich sta potomca žužemberških oskrbnikov.

Leta 1775 je bil naprodaj tudi grič in zadnji grajski grunt, katerega je odkupil Martin Zabukovec, ki si je nevesto poiskal pri mlinarju Anžetu, zato pa je dobil ta grunt hišno ime Anžic. Iz gradiča pa je napravil prostorno kmečko hišo.

Javornikova domačija na Krki


Javornikova domačija leži v osrednjem delu Krke. Izjemno bogato kamnit vhodni portal nosi na sklepniku letnico 1884 ter inicialki JJ.

Tlorisna zasnova je tradicionalna, notranja oprema ohranjena. Ob bregu reke Krke stojita domačiji pripadajoča zidan mlin in lesena žaga. Mlin, z bogato rezljanimi dvokrilnimi vhodnimi vrati in kamnitim portalom z letnico 1890, je imel pet parov mlinskih kamnov in stope. Mlinska oprema danes ni več ohranjena, notranjost je spremenjena v malo elektrarno in ribogojnico. Žaga še vedno dela, s tem da je priključena na električni generator.


Aktualni dogodki

DEDEK MRAZ V DC KRKA ZA NAJMLAJŠE

Več »
Sodelovanje na tržnici v Ivančni Gorici

Več »
OBVESTILO

Več »
Sliši se, govori se,….PRAV JE, DA SE IZVE!

DELAVNICE NA KRKI Več »
DEDEK MRAZ V DC KRKA ZA NAJMLAJŠE

Več »

Povezave

Naročilo na e-novice

 
Ime in priimek:

E-pošta:
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.
Ne strinjam se