| |
Krška jama
se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi
Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le ob
povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga
je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti
skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni
vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero.
Krška jama je v nemirnih časih nudila zavetje domačinom, o čemer govori tudi
Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Prvi, ki je zabeležil svoj obisk Krške jame,
je bil Valvasor v 17. st. Prvi načrt jame je leta 1887 izrisal V. Hrasky, ki
je vodil melioracije v zaledju izvira Krke. Glavni vhod so leta 1935
razširili, da bi omogočili hitrejši odtok podzemne vode in razrešili problem
poplav na Radenskem polju. Ob tem so z razstreljevanjem razpoke nad
sifonskim jezerom skušali najti nadaljevanje jame leta 1954, kar pa
jamarskim potapljačem uspelo šele leta 1995 - 1996. Ti so v globini
sifonskega jezera preplavali labirint podvodnih rovov, ki po 210 metrih
pripeljejo v 60 metrov dolgo končno Vrhovčevo dvorano. Skupna dolžina
raziskanih rovov tako znaša 490 metrov. Podzemski sistem reke Krke, ki sega
vse do ponorov na Radenskem polju, naseljuje pestra podzemna favna, ki je s
številnimi specializiranimi vodnimi vrstami med najbogatejšimi na svetu.
Jamo je leta 1996 Turistično društvo Krka uredilo za obisk. Vhod vanjo je
zaprt, pot ogleda pa je speljana do sifonskega jezera.
|
